Soseda, ki se je bližala svojemu štiridesetemu letu, je večkrat izrazila, da je nezadovoljna sama s sabo in da ima občutek, kot da njen obraz nima več energije, čeprav jo v sebi čuti. Vseeno si ni želela novega obraza, ampak le svoj mladostni videz, da se nekako poveže s svojim notranjim in zunanjim jazom.

Tako je kar nekaj časa razmišljala, kaj sploh danes pomeni estetika in kakšen smisel ima, še posebej v lepotnem svetu, ter ugotovila, da je estetika veliko več kot samo urejen videz. Navsezadnje je tesno povezana z zdravjem, samozavestjo in dobrim počutjem, ne le s fizično spremembo. Že sam pojem pomeni prizadevanje za harmonijo, ne za popolnost. Zato je tudi sama počasi začela razumeti kirurške posege, ne glede na to, ali gre za dvig dojk ali korekcijo nosu, saj to ni več zgolj želja po mladosti, temveč odločitev, da se nekdo v svoji koži počuti bolje. Estetska kirurgija danes vključuje tudi manj invazivne posege, ne le klasične kirurške postopke. Ljudje se za poseg pogosto odločijo takrat, ko njihova notranja samopodoba ne ustreza več zunanjemu videzu. To je pogosto po nosečnosti, hujšanju ali s staranjem, saj se telo začne spreminjati, mi pa smo po navadi vajeni svoje stare podobe. Ves čas je poudarjala, da estetika navadno izhaja iz osebne želje in ne toliko iz zunanjega pritiska ali primerjav z drugimi. Estetski kirurg zato stremi k naravnim rezultatom in pacientu jasno razloži, kaj je mogoče in kaj ne.
Saj navsezadnje ima tudi estetika za psihološki vidik zelo velik pomen, čeprav sama kirurgija ni rešitev za nezadovoljstvo, temveč le podpora notranjemu občutku samozavesti. Morda je prav zato estetika vse bolj poudarjena, še posebej pri posameznikih, ki želijo izraziti to, kar čutijo. Soseda mi je zaupala, da tudi sama razmišlja o kakšnem estetskem posegu.