Ker imamo barko, sem se odločila, da tudi jaz naredim izpit za čoln

Ko je moj fant prišel domov z idejo, da bi imeli svojo malo barko, sem bila proti, pa ne toliko zaradi barke, bolj zaradi denarja, ker sem vedela, da to prinese za sabo stroške, ki pa niso veliki. Sam nakup barke, privez, vzdrževanje, izpit za čoln in še bi lahko naštevali. Moj fant pa je vztrajal, da bi resnično lahko živeli tako, da bi imeli eno manjšo barko, tako se je prijavil za izpit za čoln, brez da bi mi povedal.

Še naprej je iskal barko, ki bi jo kupil in seveda tudi do nje prišel. Z mano se ni veliko pogovarjal, ker je vedel, da nisem tako navdušena kot on. Ko je naredil izpit za čoln, pa ga ni nič več zadrževalo, prav videla sem, kako si želi ta stil življenja, da ima barko. Pa sem popustila, ker drugače bi v hiši bilo samo kreganje in kmalu je bila kupljena barka. Čisto vse je uredil sam, pripeljal jo je v marino, plačal privez, se vse dogovoril. Tisti dan smo šli na prvo plovbo, ker je pred kratkim naredil izpit za čoln, še ni imel toliko izkušenj, je zraven poklical prijatelja, ki je te izkušnje imel, tako smo bili varni.

Moram priznati, da sem prav uživala in vsi skupaj smo se kar hitro navadili, da ima moj fant majhno barko. Izkoristili smo marsikateri vikend, da smo šli na morje, počasi je tudi mene začelo mikati, da bi naredila izpit za čoln, še posebej, ko sem kdaj pa kdaj prijela za krmilo. To je poseben občutek in če že grem na morje, je to tisti dober občutek, da lahko barko tudi voziš, zato sem se kar hitro odločila za izpit za čoln, ker sem videla, da bi mi prišel prav. Pa še kako mi je izpit za čoln prišel prav, ker včasih grem z barko na morje sama. Milina, vam povem.