Lov me je zelo navdušil
Z lovom se nisem nikoli preveč resno ukvarjal, a me je nekako vedno spremljal. Moj oče je bil namreč lovec, kar je pomenilo, da me je kot otroka to seveda malo zanimalo. Zelo rad sem se z njim odpravljal na kakšne lovske pohode in podobno, ter se z njim potepal po gozdovih. Velikokrat sva se skupaj tudi odpravila postavljati lovske kamere, da si je lahko nato ogledoval, kaj vse se potepa po njegovem gozdu.
Ko pa sem odrasel, oziroma postal malo starejši, me lov ni več tako zanimal, kot prej. A vse se je spremenilo, ko me je prijatelj nato vprašal, če bi se z njim odpravil na lov. Sam se je s tem ukvarjal že nekaj let, ter je iskal kakšno družbo. Ker sem bil kot otrok nad tem precej navdušen, me je tako vprašal, če se odpravim z njim da vidim, če me to še vedno veseli.
Priznam, da sem bil na začetku precej skeptičen. A kljub temu sem se odločil, da dam lovu priložnost, saj bi me morda začelo to spet zanimati. Tako sem privolil ter se odpravil po ustrezno opremo. Na srečo je imel vse kar potrebuješ za lov že on doma, saj je imel nekaj dodatne opreme. Kakšne druge kose pa sem si sposodil od očeta, saj je pri nas doma ležalo kar nekaj opreme po omarah in podobno.
Tako sem bil nared, ter sva se eno jutro odpravila v gozd. Moram priznati, da je ta izkušnja v meni prebudila nekaj čisto novega. Prej si sploh ne bi moral misliti, da me bo lov res tako navdušil, kot me je. Zato sem se začel znašati čedalje bolj pogosto v njegovi družbi, kjer sva se skupaj ukvarjala z lovom. Danes je to moj precej ljub hobi, ter v temu res uživam, čeprav si ne bi moral tega nikoli misliti.